Pomoč pri koncentraciji, bolečine v križu in težave s kolcanjem
Pred dvema ali tremi leti sem prebral zgodbo gospe iz Pirana, ki ji je Veseljko Tomič pomagal, da je ponovno shodila in vrgla bergle v morje," se spominja. ,Zdela se mi je zanimiva zgodba, a na to, da bi ga obiskal zaradi svojih težav s hrbtenico, nisem niti pomislil. Nisem verjel v to. Sem pa h gospodu Tomiću peljal mamo in sina. Mama je imela težave s prekrvavitvijo rok in nog, sin pa z učnim uspehom oziroma s koncentracijo.
Oba sem vozil na terapije v Celje, sam pa sem ju počakal v čakalnici. Že takrat sem komaj sedel v avto, tako me je bolela hrbtenica. Mami in sinu se je stanje izboljševalo, potem pa me je nekoč gospod Tomić povabil v ordinacijo. Če ste že tukaj, je dejal, zakaj ne bi pogledali še, kaj je narobe z vami. Povedal sem, da sem skeptik in da ne verjamem v čudežno moč njegovih rok, pa se je samo smehljal.
Legel sem na posteljo in potem je začel s terapijo. Povem vam, tako je pokalo v mojih kosteh, da sem bil pri sebi prepričan, da ne bom nikoli prišel iz te sobe. Seveda je tudi bolelo, a bolečin sem bil že navajen. Priznati moram, da sem se že po prvi terapiji boljše počutil, čeprav tega nisem hotel priznati. Je pa opazila moja mama, da veliko lažje sedam v auto in da tudi s hojo nimam več takšnih težav. Po tretji terapiji pa so težave povsem minile. Seveda ga še zmeraj obiščem enkrat na mesec, da mi uredi vretenca in potem sem kot prerojen. Pridite pogledat, če ne verjamete."
Kaj pa sin?
Sin je bit takrat se v osnovni šoli in imel je veliko težav z učenjem. Veliko negativnih ocen. Po petih, šestih terapijah pa so se stvari povsem spremenile. Ne rečem, da je zdaj perfekten, ampak v šoli dobro dela, razrede izdeluje in nima težav z učenjem. Vsem, ki imajo težave s koncentracijo, posebej otrokom, ga priporočam. V resnici smo z gospodom Tomićem vsi zadovoljni. Tako kot sem bit v začetku v dvomih, tako sem zdaj navdušen in priporočil sem ga številnim svojim prijateljem. Še nihče se ni pritožil, da bi mu naredil kaj slabega. Pri Veseljku Tomiću mi je všeč predvsem to, da je človek. Ne obljublja čudežev in pove, kaj je možno in kaj ne. Ni takšen kot nekateri drugi, ki jim gre samo za denar. Veseljko je v resnici pripravljen pomagati. prijazen je in zelo razumevajoč.
Meni se je zgodilo se nekaj zanimivega. Nekoč, ko sem prišel na terapijo, sem bil zelo prehlajen. Z robčkom ves čas na nosu, če razumete. Ko sem ležal na mizi, sem opazil, da je naredil drugačen gib kot običajno. Takoj po tistem, ko sem zapustil ordinacijo, nisem ničesar opazil, ko pa sem prišel domov, sem ugotovil, da nimam več nahoda.
Drugič pa sem imel težave s kolcanjem. Nisem in nisem mogel tega ustaviti. Prav nič mi ni pomagalo in po dnevu in pol me je že pošteno bolel prstni koš. Tudi sosed zdravnik ni našel rešitve in mislil sem že, da bom doživel živčni zlom. Trebušna prepona me je strašno bolela. Sploh nisem vedel, kaj naj naredim. Poklical sem Tomića in mu povedal, kakšne težave imam. Rekel je, naj pridem do njega, da bo videl, kaj lahko naredi. Začel je s toplotno terapijo, s polaganjem rok na moj prsni koš in nenadoma mi je odleglo. Nisem več kolcal.
Rafko N. iz Prebolda
